MODRA je barva neba, duha: na psihičnem področju je barva misli.
Modra barva je najgloblja med vsemi: pogled se pogrezne vanjo, ne da bi naletel na oviro. V njej se izgubi v neskončnost, kakor da bi se nenehno izmikala. Modra je najbolj nesnovna med barvami: narava jo na splošno predstavlja le v prozornosti, se pravi v nakopičeni praznini, v praznini zraka,
praznini vode, praznini kristala ali diamanta. Praznina je natančna, čista in mrzla. Modra je najhladnejša med barvami in v svoji absolutni vrednosti najčistejša.

Gibanje, zvoki in oblike izginejo v modrem, utopijo se v njem, razblinijo se. Modro je nesnovno samo po sebi, zato razsnovi vse, kar se ga prime. Modro je pot neskončnosti, kjer se resnično spremeni v namišljeno. Zavestna misel se v modrem polagoma prepušča nezavedni, kakor se tudi svetloba dneva v modrem ne občutno spreminja v svetlobo noči, modrino noči.

Modro je področje oziroma podnebje neresničnega – je negibno in samo v sebi rešuje nasprotja, menjavanja – npr. menjavanja dneva in noči – ki dajejo ritem človeškemu življenju. Modro je neustrašno, brezbrižno, ni ga nikjer razen v sebi, ni s tega sveta; sugerira idejo spokojne in vzvišene večnosti, ki je nadčloveška – ali nečloveška.

Kategorije : moji zapiski | Tags: barva, duha, misli, modra, narava, neskončnost |