Delovanje me vodi med kaosom in redom; med osmišljenjem in obupom; kje zastaviti mejo med čustvenim in razumskim ustvarjanjem; v kolikšni meri ima zavest pravico gospodariti nad podzavestjo; kdaj nadaljevati in kdaj končati stvaritev. Razmišljam o intenzivnosti in barvnosti; o lepem; o resničnem in dobrem; o kozmičnem; o praznem.
Nekateri menijo, da je ustvarjalnost v idejah, drugi, da je v delovanju. Moje delovanje ne pojmujem kot virtuoznost, čeprav je ta lastnost izjemna sama po sebi, marveč ljubezen do nečesa, občutek tolikšne ljubezni do nečesa, da je presežek mogoče uporabiti le za ustvarjanje.
Ko ustvarjam, me to prvotno in skrivnostno bitje polni z ljubeznijo in nudi ustvarjalnost. Vzpostavi se dialog.
Ustvarjalnost se nenehno preoblikuje. Enkrat prevzame eno, v naslednjem trenutku že drugo obliko.
Zanima me podoba kot podoba, onstran mimetičnih postopkov in onstran vsakršnega realizma. V njem se uresničuje dialektika popolne kozmične svobode, svobode ustvarjanja, duha, najvišjih videnj in torej radikalna estetična svoboda.
Osebno doživetje, poglabljanje in opazovanje je pomembno pri mojem ustvarjanju. Vse to je že postalo moja metoda, moj način izražanja.
Svoje misli usmerjam vase, proti svoji prvobiti. Sem individuum in sem ženska, zatorej delujem tudi kot ženska z vsemi njenimi prirojenimi lastnostmi in čuti.
V želji, da bi se razvila, me lastna instinktivna narava žene v soočenje s spoznanjem, da stvari niso, kot se zdijo na prvi pogled. Divja ustvarjalna funkcija psihe me sili, da se poučim v mnogih stanjih bivanja, zaznavanja in vedenja. Odpreti se v najintimnejšem je lahko nevarno, kar me splaši in mi hkrati daje željo po razgaljenju. Razgaljenje pripeljem le do začetne točke iniciacije.
Ustvarjalnost je kot reka; reka ki simbolizira obliko ženske darežljivosti, ki vzburja, draži, vzbuja strast.
Barva kot moja primarna substanca v ustvarjalnem procesu, deluje simbolično kot mehanizem, ki poganja mišljenje, domišljijo.
Barve nas določajo in prav tako simbolika, ki jih razširi in jim da prostor za svobodno delovanje.
Barve, ki se predstavljajo pod površino realnega sveta, ki ustvarjajo prostore za naseljevanje občutij, atmosfere, kjer se zakoni premaknejo in ustvarjajo nove pomene, kjer pozabiš razumske konstrukcije in zadihaš vzdušje, instinkte, domišljijo.






avgust 29th, 2008 ob 12:04 pop
Zanimiv članek!!